Boštjan Noč

Boštjan Noč

Slovenci čebelarimo z dušo

Slovenci smo narod čebelarjev, to se namreč čuti na vsakem koraku. Slovenci namreč dobro poznamo našo kranjsko čebelo, njeno vlogo v naravi in cenimo čebelje pridelke slovenskih čebelarjev.

Slovensko čebelarstvo je v mnogo čem posebno. Imamo našo kranjsko čebelo, katere izvorna dežela je Slovenija, imamo »svojevrsten« AŽ panj, imamo čebelnjake, imamo panjske končnice, pečemo medenjake, izdelujemo izdelke iz lecta … vsega tega drugje enostavno ni. Kar pa je še najbolj pomembno, slovenski čebelarji čebelarimo z »dušo«, nam Slovencem je enostavno čebelarstvo nekaj VEČ.

Slovenski čebelarji slovimo po svetu po svoji gostoljubnosti in odprtosti. Čebelarji z veseljem pokažemo naša urejena čebelarstva, postrežemo s čebeljimi pridelki in se pogovorimo o čebelarstvu nasploh. In prav zaradi vsega naštetega v zadnjem času razvijamo čebelarski turizem, saj želimo svojo dejavnost predstaviti tako kolegom čebelarjem iz Slovenije in tujine kot tudi ostali domači in tuji javnosti.

Zakoni, ki veljajo v čebeljih družinah, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do lastnih in skupnih nalog, so temelji za njihovo preživetje. In so temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet.

Spoštovane in spoštovani, obisk čebelarskega turizma Vas bo popeljal v svet nepozabnih doživetij!

Boštjan Noč, Predsednik Čebelarske zveze Slovenije

 

Darja Šolar

 Čebelarski turizem – apiturizem

Čebele so sinonim za pridnost in delavnost, njihovo življenje in dogajanje v panju pa sta za vse številnejše ljudi odkrivanje novega sveta ter zanimivost in vrednost ogleda čebelarskega turizma – apiturizma.

Apiturizem ne nudi le edinstvene in poučne izkušnje, ampak prispeva k širšemu razumevanju pomena čebel za ekosistem, ohranjanju naravnih virov,  nudi podporo čebelarjem, saj povečuje prepoznavnost njihovih izdelkov in spodbuja trajnostne prakse.

Slovenija je prva in trenutno edina država na svetu, ki ima organizirano certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma in podeljevanje certifikatov odličnosti. Certifikat nudi konkurenčno prednost na trgu, obiskovalcem pa v določeni meri sporoča, kakšno ponudbo lahko pričakujejo. Čebelarski turizem ali apiturizem je relativno nova oblika ponudbe turističnih proizvodov in hkrati inovativen pristop k trajnostnemu turizmu. V Sloveniji se  apiturizem hitro razvija, saj je  ponudba  posameznega ponudnika čebelarskega turizma vedno bogatejša in vse bolj pestra in raznolika.

Z delovanjem v tej čudoviti obliki turizma prispevamo k širjenju ozaveščenost o ključnem pomenu čebel za ohranjanje našega planeta.

Darja Šolar, predsednica Sekcije za čebelarski turizem v Sloveniji

 

 

Aleš Süssinger

Slovenija ima izjemno bogato tradicijo čebelarstva. Zato ni bilo naključje, da je UNESCO konec leta 2022 uvrstil njeno čebelarstvo na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kot edino doslej!  Naslov nominacije je: “Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja” (“Beekeeping in Slovenia, A way of Life”).  V predlogu za nominacijo so bili navedeni: poslikavanje panjskih končnic, prevozno čebelarstvo,  izdelovanje panjev in čebelnjakov,  vzreja čebeljih matic kranjske čebele – kot avtohtone in edine vrste čebele s katero se čebelari, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov, lectarstvo.

Vse to in še kaj že vrsto let ponujajo domačim in tujim gostom slovenski čebelarji, ponudniki medenih doživetij v apiturizmu.  Tudi tu Slovenija v precejšnji meri orje ledino v svetovnem merilu. Domači in tuji obiskovalci – ne samo čebelarji – ki iščejo posebna doživetja in stik z naravo, izven ustalejenih turističnih poti, imajo v Sloveniji na voljo pestro paleto čebelarskih doživetij.

V prvi vrsti lahko obiščejo certificirane apituristične ponudnike. Večina oz. kar vsi imajo  znak treh čebel. Z letom 2024 je ČZS program certificiranja nadgradila in uvedla naziv “Top čebela” (“Top Bee”), ki ga lahko pridobijo ponudniki v apiturizmu, v kolikor izpolnjujejo nekatere dodatne zahteve. Prvi so že pridobili ta naziv. In verjamem, da bodo sledili še nekateri, ki se ambiciozno in z vso resnostjo ukvarjajo s to dejavnostjo.

Poleg tega imajo turisti na voljo oglede zanimivih čebelarskih muzejev. Na tem mestu naj navedem samo tri:

– naš najstarejši čebelarski muzej v Radovljici, ki deluje od leta 1959. Zanj je dal pobudo naš veliki čebelar Avgust Bukovec pred skoraj sto leti (1929) ter zanj prispeval bogat fond starih panjskih končnic.

– Hiša kranjske čebele v Višnji gori, odprta v letu 2021. V neposredni bližini je grad Podsmreka, kjer je  “rojstno mesto” (1879)  kranjske sivke (Apis Mellifera Carnica). Zakaj, izve obiskovalec v muzeju.

– Slovenski etnografski muzej v Ljubljani s svojo zbirko čebelarskih ekponatov.

Obstaja še vrsta drugih lokalnih, društvenih in privatnih čebelarskih muzejev ter zgodovinskih čebelnjakov, kar seveda priča o bogati čebelarski kulturni dediščini v Sloveniji in skrbi slovenskih čebelarjev za njeno ohranjanje.

Pozabiti ne smem na številne tematske čebelarske in čebelje poti po vsej Sloveniji. Ob tem izpostavljam “Čebeljo pot” v Ljubljani, zasnovano leta 2015. Vsako leto privabi veliko obiskovalcev, domačih in tujih. Njen koncept je vzbudil veliko pozornost v evropskem merilu in od leta 2018 dalje je bila Ljubljana vodilno mesto pri prenosu dobrih praks v številna mesta po Evropi v okviru projekta Mreže čebeljih poti (“Bee Path Net”).

Nenazadnje imamo v Sloveniji tudi specializirane čebelarsko-turistične vodnike – po meni znanih podatkih zopet unicum v svetovnem merilu – ki so se usposobili po programu ČZS in nudijo ustrezno strokovno vodnje na področju apiturizma.

Aleš Süssinger, podpredsednik  ČZS, odgovoren za čebelarsko kulturno dediščino in apiturizem

 

Tanja Arih Korošec

Tanja Arih Korošec

Slovenija dežela stoletnih čebelarskih praks

Apiturizem je sveža oblika turizma, inovativen pristop k trajnosti in nadvse perspektivna gospodarska dejavnost. Pod okriljem blagovne znamke ApiRoutes razvijamo produkte, ki navdihujejo, izobražujejo in bogatijo življenje. Api potovanja na zelo privlačen in čuten način približujejo Slovenijo kot zdravo destinacijo, kot državo gostoljubnih ljudi, predvsem pa kot domovino odličnih čebelarjev z bogato apikulturo in stoletnimi čebelarskimi praksami, ki so jih razvili naši čebelarji svojim nežnim čebelarjenjem. Filozofija produkta sloni na upoštevanju naravnih zakonov; delovanje in pomen čebel je možno preslikati na delovanje in pomen človeka in njegovo udejanjanje vrednot kot so pripadnost, organiziranost, delavnost, spoštovanje, harmonija. Če k temu dodamo še trend potovanja v zelene, k eko, zdravju, well-beingu in zadovoljstvu usmerjene destinacije, lahko upravičeno govorimo o celostnem trajnostnem produktu. »Ustvarjamo novo dimenzijo potovanj, ki prispevajo k višji kakovosti življenja, ljudi izobražujejo in v njih razvijajo visoko stopnjo spoštovanja in odgovornosti do naravnega, kulturnega in družbenega okolja«.

Tanja Arih Korošec, direktorica potovalne agencije Aritours, ApiRoutes

Top