Čebelarstvo in čebelarski muzej Koželj

English / Deutsch

Čebelarstvo Koželj je pravi naslov za vse, ki si le streljaj od prestolnice Ljubljane želite doživeti povsem drugačen svet. Svet medenih užitkov, ki so mu zvesti že 40 let.

Nudimo vodene oglede po našem čebelarstvu in degustacijo medu. Poleg stojišča z nakladnimi panji raznih tipov, imamo tudi prostor primeren za piknik in druženje v naravi. Pri nas si lahko ogledate čebelarski muzej in kupite čebelje pridelke in izdelke. Obiskovalce prepričamo tudi z najvišjimi ocenami čebelarskih ponudnikov. V vseh pogledih samo si prislužili tri čebelice, kar predstavlja najvišjo možno oceno.

Sortni medovi, medeni likerji in sveče iz čebeljega voska

Čebelarimo s 500 panji čebel različnih tipov. Imamo tri prevozne čebelnjake, ki jih vozimo po pasiščih in pridelamo sortne medove. Čebelnjake imamo na stalnih lokacijah na več stojiščih na območju Dolenjske in Suhe krajine, tu pridelujemo večinoma mešane medove kot so cvetlični, gozdni, ob ugodni letini tudi lipov in kostanjev. Razen medu pridelujemo tudi cvetni prah, propolis in čebelji vosek. Nudimo medeni liker v ročno porisanih steklenicah in darilni embalaži. Iz čebeljega voska izdelujemo dekorativne sveče raznih oblik in velikosti.

Muzej čebelarske kulturne dediščine
Ob obisku si lahko ogledate tudi zanimiv čebelarski muzej, ki ga sestavlja zbirka čebelarske literature od leta 1700 do danes, predstavitev veljakov slovenskega čebelarstva, trgovcev s čebelami in zbirko panjskih končnic. Imamo tudi zbirko več tipov panjev, točil, čebelarskega orodja in pripomočkov, ki so jih naši predniki uporabljali skozi stoletja

Kapela Petra Pavla glavarja na Lanšprežu

Kapelo Petra Pavla Glavarja uvrščamo med kakovostnejše baročne arhitekture. Je edinstven spomenik slovenskega čebelarstva, kot spomin na znamenito in zaslužno osebnost Petra Pavla Glavarja in tudi zaščiten kulturni spomenik.

Znamenita kapela Petra Pavla Glavarja

Grobnica Petra Pavla Glavarja

V kapeli pred glavnim oltarjem je grobnica Petra Pavla Glavarja. V tem kraju je polno zaživel med svojimi čebelami. Leta 1781 je tu ustanovil prvo čebelarsko – vrtnarsko šolo v Sloveniji. V kapeli na gričku sredi gozdov je tudi našel večni mir in pokoj.

Glavarjeva Grobnica

Grad Podsmreka pri Višnji Gori

V tem gradu je živel in deloval Emil Rotschűtz, zaslužen da je kranjska čebela dobila rodovno ime. Bil je pobudnik in začetnik organiziranega čebelarstva v Sloveniji, leta 1873 urednik in založnik prvega čebelarskega glasila Kranjska čebela, prvi trgovec s čebelami in čebelarskimi potrebščinami, ki je uvedel kataloško prodajo že konec 18. stoletja. Zato ga lahko upravičeno imenujemo za očeta Kranjske sivke, Podsmreko pri Višnji Gori pa za njeno zibelko, saj je od tu odšla v svet. Na grajskem posestvu je imel obrat za izdelavo panjev in čebelarskega orodja in tri velike čebelnjake.

Emil Rotschűtz, ki je zaslužen, da je Kranjska čebela dobila rodovno ime, je živel v gradu Podsmreka

Grajsko dvorišče